Nov
01

Spomnim se jih

Zapisano pod (Realno) avtor: refleks 1.11.2008 in označeno , , , , ,

Priznam, med letom se tega spomnim premalo. Navsezadnje tudi ohranjanje spomina in plemenit namen, dajeta tej vrednoti določeno težo. Zato imamo Dan mrtvih.

Dan mrtvih, po novem, Dan spomina na mrtve.
Dan, ko sem sklonil glavo, ob spominu na preminule svojce, na ljudi, ki so naredili pečat in si našli mesto v mojem spominu.

Slava jim!

Vsako leto se tik pred mrakom odpravimo peš na pokopališče, kjer so našli svoj mir najbližji, znanci, prijatelji…
Ko sem se zazrl v spomenik in postal, sem spet, kot vsako leto pred tem ugotovil, kako čas leti? Še iz mladosti sem ohranil navado, da ob vsakem obisku, preračunam, koliko let je že, odkar je nekdo zapustil ta svet. Tudi številke so torej tiste, ki podkrepijo našo bridkost. Nekaterih se spomnim še živo, drugih niti poznal nisem.

Babica 18 let, prvi ded preko 60 let, drugi 38, prijatelja, ki nista bila dosti več kot 6 let starejša, eden 11, drugi 13 let, stric preko 20 let…
Težko ostaneš ravnodušen.

Naj počivajo v miru!

  • Share/Bookmark


Pusti komentar
Ime:
E-Pošta:
Spletna stran:
Komentarji:
Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !